Leano la Bosetšhaba la Tlhabollo ya Mabokgoni
Mabokgoni a Boagi bja Mohola a Bohle
Ketapele ka Tona ya Mešomo
Ke lethabo go nna go tsebagatša Leano le la Bosetšhaba la Tlhabollo ya Mabokgoni go batho ba Afrika Borwa. Se se emela mayo a dinyakišišo le ditherišano ka gare ga Kgoro ya Mešomo le Lekgotla la Bosetšhaba la Mahlale. Kgweding ya Nofemere 2000 sethalwa sa Leano le e bile seo se bilego melomong ya barerišane ba ba fapafapanego kudu. Lekgotla la Bosetšhaba la Mahlale le sekasekile maikutlo a go fapafapana le dipono tše di tšweletšego ditherišanong tše. Ka Janeware 2001 le mphile ditšhišinyo tša Leano la mathomo le le phatlaletšego la tlhabollo ya mabokgoni.
Tše e bile ditšhišinyo le dikakanyo tšeo ke thabelago kudu go di amogela ka mabaka a mantšinyana.
La pele, Leanong le, re šupile la mathomo dikgethwa tša pele tša tlhabollo ya mabokgoni gomme ra bea dilaetši tša katlego tšeo tšwelopele ya rena e ka elwago ka tšona. Ka lebaka leo, Leano le le kgora tsela ya Kgoro ya ka, ya Thuto ya Mafapha le ya Makgotla a Tlhahlo le mekgatlo ye mengwe ye megolo.
La bobedi, Leano le hlalosa seabe seo tlhabollo ya mabokgoni e tla bago naso leanong la tlhabollo ya mehlodi ya rena ye e thomago go gola ya tša mehlodi ya bašomi. Mmušo o na le boikemišetšo tlhabollong ya batho ba Afrika Borwa.
Dikgoro ka moka tša Mmušo di dirišana ka bokgauswi go kgonthiša gore batho ba gabo rena ba ba le thuto le mabokgoni. Ka lebaka leo, ka mohlala, Kgoro ya Thuto e na le boikemišetšo diphetogong tša thuto ka kakaretšo le thuto ye e tšwelago pele le ya godimo. Go swana le moo, Kgoro ya Kgwebo le Diintaseteri e tutueletša mpshafatšo le tlhabollo ya borakgwebo. Leano la Mabokgoni le hlalosa seabe se se bonalago sa Kgoro ya ka lenaneong la tlhabollo ya mehlodi ya tša bašomi – le ka mo go bonalago kudu – dikelo tšeo ka tšona seabe sa yona se tla sekasekwago. Le gona le fana ka motheo woo ka wona dikgoro ka moka tša mmušo di tla etelelago pele tlhabollo ya mabokgoni mafapheng a tšona.
La boraro, ke filwe maatla ke thekgo yeo Sethalwa sa Leano se bilego le yona lebakeng la ditherišano. Le ge go bile le dingangišano tše dintši ka ga seo e tla bago ditaetši tša katlego le go hlaloswa ga maikemišetšo, tsela ya motheo ya go šoma e ile ya amogelwa. Kgopolo ya go bea dilaetši tša katlego le go ela tšwelopele ya go di hwetša e ile ya thabelwa kudu, gomme kgopolo ye ke seka sa go tšwela pele sa boikemišetšo bja Kgoro ya ka bja gore go be le boikarabelo le go bea dilo pepeneneng.
Thlohlo e kgolo ke go tsenya Leano le tirišong le go kgonthiša gore go ba le peeletšo ya maleba, le ye e tšwetšwago pele, bathong ba gaborena. Se se tla ama go hlohleletša bengmešomo, mekgatlo ya bašomi, bašomi, dikgoro tša mmušo le ditšhaba.
Kgoro ya ka e tla ba le boikarabelo bja go hlapetša tšwelopele ya go tsenywa tirišong ga leano le. Mananeo ao a nyakegago le a maleba a tlhapetšo le a go bega a gare a a beakanywa go dira gore se se direge. Ke ithekgile ka Lekgotla la Bosetšhaba la Mahlale go lebelediša dipego tšeo di dirilwego ke Kgoro ya ka, gomme ge go nyakega, go thoma dinyakišišo tše e lego tša lona, go nkeletša ka merero e mengwe le e mengwe ye e ka nyakago gore maanotshepedišo a lebeledišwe leswa goba go be le mekgwa e meswa ya go tsenya tirišong. Dikatlego le ditšhitego di swanetše go ngwalwa gore ka moka ga rena re kgone go ka ithuta ka mešomo e mebotse le ka diphošo. Leano le gape e swanetše go ba leo le sepedišanago le diphetogo. Ke letetše go amogela dipego tša go tšwa Kgorong ya ka, le go Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni, ka ga tšwelopele ye e bilego gona go kgotsofatša dilaetši tša katlego. Le gona ke laletša Lekgotla gore le dule le lebelediša dinepo nako le nako go kgonthiša gore di dula di kgotsofatša dinyakwa tše bohlokwahlokwa tša naga ya rena.
Ke rata go leboga banna le basadi ba diketekete bao ba bilego le seabe tlhabologong ya Leano le le thabišago. Dinepo tše ke di beago ke tša mafolofolo, eupša ga go rebolušene yeo e kilego ya atlega ntle le pono, mafolofolo le maikemišetšo. Rebolušene ya rena ya mabokgoni ga se learogi. Gabjale tlhohlo ke go dira gore pono yeo e be kgonthe ye e šomago.
A re theogeleng.
Ketapele [mabokgoni a boagi bja mohola bja batho ka moka]
Go dumelelanwa ka bophara gore Afrika Borwa ga se ya hlwa e hlangwa ka mabokgoni ao e a hlokago gore go be le kgolo ya ekonomi le ya thwalo ya bašomi le tlhabollo ya leago. Ke ka lebaka leo go ilego gwa amogelwa Thabollo ya Mabgokgoni le Molao wa Ditefelo tša Tlhabollo ya Mabokgoni ka 1998 le 1999 ka go latelelana. Molao wo o file Tona ya Mešomo boikarabelo bja go lokišetša Leano la Bosetšhaba la Tlhabollo ya Mabokgoni, ka go diriša keletšo ya Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni.
Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni le hlomilwe go ya ka Molao wa Tlhabollo ya Mabokgoni, 1998. O dirilwe ka mabohlatse a go tšwa kgwebong ye e beakantšwego, bašoming, mmušong le mekgatlo ye e laetšago dikgahlegelo tša setšhaba le tša baagi. Mešomo ya lona e akaretša:
go eletša Tona ya Mešomo ka ga Leano la Bosetšhaba la Tlhabollo ya Mabohlale;
go boledišana le Thuto ya Mafapha le Makgotla a Thuto a leano leo;
go begela Tona ka ga go tsenywa tirišong ga leano leo.
Seswantšhothalwa sa leano le se ile sa lokišetšwa morago ga ditherišano tše di bilego ka Kgorong ya Mešomo le ka Lekgotleng gomme sona se be se le motheong wa dinyakišo le dithuto tše di laetšwego. Ka Nofemere dikhophi tša seswantšhothalwa sa leano di ile tša fetišetšwa go mekgatlo ye e nago le kgahlegelo le go dihlopha. Go ile ga swarwa Dikopano tša Tshedimošo ka probenseng ye nngwe le ye nngwe. Lekgotla le ile la hwetša maikutlo a mantši ka ga seswantšhothalwa se sa leano. Maikutlo a ka moka a ile a lebeledišwa gomme ka lebaka leo maikemišetšo le ditaetši tša katlego di lebeletšwe leswa.
Dinepša goba dilaetši tša katlego tšeo di hlaloswago ka leanong le di tla lebeledišwa leswa ngwaga-ka-ngwaga gomme ge go nyakega di tla beakanywa leswa. Di hlalosa tšeo di tla fiwago šedi ya pele le dipoelo tše di ka elwago eupša go na le sebaka sa go kaonefatša kgoboketšo ya tshedimošo le mekgwa yeo ka yona khuetšo ya leano le e ka elwago. Mabakeng a mangwe dilaetši tša katlego di ela ditiro go ena le khuetšo ya tšona ka moka. Eupša ge nako e dutše e sepela, dilaetši di ka kaonefatšwa gore di ele dipoelo ka mo go nepagetšego kutšwana.
Kgoro ya Mešomo e tla lokišetša dipego tša nako-le-nako tša tšwelopele ka ga selaetši se sengwe le se sengwe. Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni le tla sekaseka dipego tše. Ka tšona ditsela tše, Tona ya Mešomo e tla sedimošwa ka ga tšwelopele le ka ga bothata bofe goba bofe bjo bo ka tšwelelago. Tona e ka fetoša goba ya kaonefatša dinepša ge e ka kgodišwa gore go nyakega diphetogo go kgotsofatša dinyakwa tše di hlokegago tše di dulago di fetoga, tša mabokgoni, tša naga ye.
matseno
Maikemišetšo a mmušo a go tšweletša maanotshepedišo ao a šomago a mmaraka wa mešomo a laetšwa gabotse ka Molao wa Tlhabollo ya Mabokgoni, 1998 le Molao wa Ditefelo tša Tlhabollo ya Mabokgoni, 1999. Melao ye e mebedi e tsebagatša mekgatlo ye meswa, mananeo le maanotshepedišo a thekgo ya ditšhelete, ao a hlametšwego go oketša peeletšo tlhabollong ya mabokgoni. Go na le dikgethwa tša pedi tšeo di lego bohlokwa kudu tšeo molao wo o nyakago go di ela hloko. Ya mathomo ke kgonthe ye e dulago e le gona ya ekonomi ye e akaretšwago le ya lefase ka moka, le bohlokwa bja go oketša mabokgoni a go kaonefatša tšweletšo le bophadišano bja tša intaseteri, kgwebo, kgwebišano le ditirelo. Ya bobedi ke go lebagana le dihlotlo tša tlhabologo ya leago le go fedišwa ga bohloki.
Go tsenywa tirišong ga melao ya tlhabollo ya mabokgoni go thomile. Ka Aporele 1999 Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni le ile la hlongwa. Ka la 20 Matšhe 2000, mekgatlo ye 25 ya Thuto ya Mafapha le ya Tlhahlo e ile ya ba gona. Go tloga ka la 1 Aporele, 2000 go ile gwa tsebagatšwa lekgetho la lenaneo la ditefelo, go lefela lenaneo le leswa la go tsenywa tirišong ga tlhabollo ya mabokgoni, le go fana ka diphaphelo tša go hlohleletša bengmešomo gore ba beeletše tlhahlong le tlhabollong ya bašomedi ba bona.
Le ge go le bjalo, go sa na le ditlhohlo tše dintši tša go kgonthiša gore molao wo o tsenywa tirišong ka dipoelo. Mekgatlo ya go tšweletša tlhabollo ya mabokgoni ke gona e sa tšwa go hlongwa. Bengmešomo ba bangwe ba bantši ga se ba hlwa ba kgotsofala ka ga mehola ya ekonomi le ya kgwebo ya tlhabollo ya mabokgoni. Motheo wa bosetšhaba wa ditshwanelego o sa le mathomong a tlhabologo gomme naga ye e nyaka bahlahli le balekanyetši ba bantšinyana ba ba itokišeditšego kutšwana.
Eupša go šetše go thomilwe. Leano le le nyaka go bea tše di tla fiwago šedi ya pele le go hlalosa dilaetši tša go ela tšwelopele. Katlego ya dilaetši e tla ya le mošomo wa Thuto ya Mafapha le Makgotla a Tlhahlo, le maikemišetšo a bengmešomo ba mmušo le ba poraebete, a bašomi le a bengdiabe ba bangwe a go thekga makgotla ao. Kgoro ya Mešomo, ka dikantoro tša yona tša diprobense le mafelo a mašomo, le yona e tla kgatha tema ye bohlokwa tšweletšong ya leano le.
Eupša ge e le gore se e swanetše go ba leano la bosetšhaba, le swanetše go abelanwa le go ba la dikgoro tša mmušo, bengmešomo, bašomi le setšhaba, le makgotla le mekgatlo yeo e emela tšeo. Dinepša le tšona di swanetše go amogelwa ke bohle. Ga se gwa lekana gore batho ba tsebe ka ga tšona. Go swanetše go ba le maikemišetšo a mohlakanelwa a go di lemoga le go di phethagatša.
Go hwetša seo, Thuto ya Mafapha le Makgotla a Tlhlahlo le Dikantoro tša Diprobense tša Kgoro ya Mešomo di gare di kgopelwa go hlokomediša dinepša tša mafapha le tša diprobense tšeo di sepedišanago le dinepša tša bosetšhaba. Go šoma ga tšona ka dipoelo le ka bokgoni, go tla elwa go ya ka dinepša tše.
Tšwelopele go fihleleleng ga dinepša tše e tla hlapetšwa ke Kgoro ya Mešomo le Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni. Dikhonferenseng tše di latelago tša ngwaga-ka-ngwaga tša mabokgoni, go tla tšweletšwa pego ka ga tšwelopele ye e dirilwego go fihlelelweng ga dinepša gore batho ka moka ba tsebe gore naga ye e tšwela pele bjang.
pono
Hlogo ya sengwalwa sa Leano Mabokgoni a bodudi bja mohola a bohle - e akaretša dipono tša bokamoso. Pono ye e akaretša tše di latelago:
mabokgoni: thekgo ya tša ditšhelete le dithekgo tše dingwe di swanetše go lebišwa go hwetšweng ga mabokgoni ao a nyakwago ke bengmešomo le ditšhaba, gomme seo ka mo go oketšegago se tla laetša ditshwanelego le maemo ao e lego karolo ya Motheo wa Bosetšhaba wa Ditshwanelego. Tlhabollo ya mabokgoni ke go kgontšha le go matlafatša batho ka go ba hweletša mabokgoni ao a nyakegago. Ga se go fana ka ditiro tše di sa lebego gotee, e le feela go dira gore batho ba ba sa šomego ba dule ba na le se ba se dirago mabakaneng a makopana, goba go tlatša feela mananeo ao a tšwago go baabi ba tlhahlo. Mabokgoni a swanetše go kgokagana le go fana ka boleng bja godimo le ditshwanelego (e ka ba ka karolo goba ka botlalo) tšeo di nago le mohola ka nageng ye ka bophara.
boagi bja mohola: kgopolo ya boagi ka mono Afrika Borwa e dutše e kwišišwa kudu go ya ka sepolitiki – "tokelo ya go bouta" le ya go rerišwa. Eupša bjalo ka ge kudukudu batho ba ba hlokago ba lemogile, go kgona go bouta ga se gwa lekana go le tee. Boagi bo swanetše go akaretša le tokelo ya go ba le kabelo le go kgatha tema go tšeweng ga diphetho tše di amago dipeeletšo le mošomo. Tlhabollo ya mabokgoni e ama go dira gore batho ba kgone go kgatha tema diphethong tše le go phethagatša maikarabelo le mešomo ye e bago gona ka lebaka la diphetho tšeo. Ka lefelong la mošomo, diphetho tšeo di ama tšweletšo, peakanyo ya mošomo le theknolotši. Ka dikgwebong tše diswa le tše nnyane diphetho tše di ama bogwebi, tšwetšopele le kgolo, mola setšhabeng di ama maikemišetšo, tšwelopele le dipoelo tšeo di sepedišanago le tlhabologo ya selegae ya ekonomi.
a bohle: pono ye ke ye e akaretšago batho ka moka. Maikemišetšo ke go bula dibaka tša bao ba šomago le bao ba sa šomego; tša bao e lego gona ba tsena temeng ya mošomo gammogo le tša bao ba šetšego ba godile; tša basadi gammogo le tša banna le tša batho bao ba sa felelago mebeleng, bao e lego kgale ba sa elwe šedi mabapi le seo ba ka se kgonago.
Pono ye e thekgilwe ke ditsela tša tlhahlo tše di tshelelago:
thuto ya bophelo ka moka:
ditšhaba le mafelo a mešomo di fetoga ka mo go tšwelago pele. Ge batho e le bona bao ba swanetšego go fa diphetogo tše dibopego gomme ba di dirišetše go kaonefatša lephelo la bona, ba swanetše go godiša le go kaonefatša mabokgoni a bona ka mo go tšwelago pele.
tšweletšo ya tekatekano:
ga se feela diphošo tša mabakeng a go feta, tšeo di swanetšego go phumolwa, eupša go nyakega le ditsenelo tša mohola ge e le gore re ile go aga setšhaba se se akaretšago bohle le go katološa dibaka. Mengwageng ya moragonyana go bile le go theoga ga palo ya bathobaso ba ba lego mešomong. Go batho ba gaborena ba dimilione tše 40, ke ba persente ya 20 feela ba ba nago le mešomo lekaleng la semmušo. Go batho ba dimilione tše 4,6 ba ba sa šomego, ba dimilione tše 4,2 ke babaso, mola ba persente ya 58 e le basadi. Ka tlhabollo ya mabokgoni ga se ra swanela feela go fana ka dibaka go dihlopha tše di hlokišitšwego dibaka, eupša re swanetše go hlohleletša le tirišano ya mohola magareng a batho ba matšo a a fapafapanego.
go hlahlwa ke dinyakwa:
ke kgale tlhabollo ya mabokgoni e dirwa go se na kelo ye e kwagalago ya gore mabokgoni ao a ile go dirišwa bjang. Kgatelelo e tla bewa go mabokgoni ao a nyakegago go thekga tšweletšo, phadišano ya boditšhabatšhaba, tšwelopele ya bašomi, go itšhomela le go kgotsofatša dinyakwa tša setšhaba tšeo di beilwego le go hlaloswa.
go fetoga go ya le mabaka le go katološa:
mošomo wa Mmušo le Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni ke go fana ka motheo, boyo le tomaganyo ya leano la mabohlale le go hlapetša go tsenywa tirišong ga lona. Bengmešomo ba mmušo le ba poraebete ke bona bao ba ka kgonago go tšea diphetho ka ga tšeo di swanetšego go fiwa šedi ya pele le go kgonthiša ka ga baabi bao ba nago le mohola o mogologolo, bao ba kgotsofatšago dinyakwa tšeo.
lefapheng la bosetšhaba, la probense, setšhabeng le mafelong a mešomo, tlhaloso le tirišo ya leano la tlhabollo ya mabokgoni di swanetše go bewa motheong wa bodirišane magareng a dihlopha tša leago.
bokgoni le go šoma ka dipoelo:
tšweletšo ya lenaneo la tlhabollo ya mabokgoni le matsapa, e swanetše go tsebega ka bokgoni gomme e swanetše go ba le dipoelo tša mohola go batho ka moka bao ba beeletšago tlhabollong ya tlhahlo le bokgoni.
Pego ye e latelago ya maikemišetšo e amogetšwe go akaretša dinepša tša leano la bosetšhaba la tlhabollo ya mabokgoni:
Go hlama Afrika Borwa ka mabokgoni gore e atlege mmarakeng wa lefase le gore e fe batho le ditšhaba dibaka tša go itšwetša pele gore di kgone go ba le tema ya mohola setšhabeng.
Go phethagatša morero wo, go šupilwe maikemišetšo a mahlano go sepediša leano la bosetšhaba la mabohlale:
go hlabolla setlwaedi sa thuto ya boleng bja godimo, ya bophelo ka moka go tšwetša pele tlhabollo ya mabokgoni ekonoming ya semmušo gore go be le tšweletšo le thwalo ya bašomi go hlohleletša le go thekga tlhabollo ya mabokgoni dikgwebong-potlana go tšweletša tlhabollo ya mabokgoni gore go be le thwalo ya bašomi le boiphedišo bjo bo tšwelago pele ka matsapa a tlhabollo ya leago go thuša bao ba sa tšwago go tsena temeng ya mošomo
Maikemišetšo a a tla fana ka sebopego sa mošomo wa Kgoro ya Mešomo le Thuto ya Mafapha le Makgotla a Tlhahlo. A tla hlalosa gape le go dirišwa ga Sekhwama sa Bosetšhaba sa Mabokgoni le makgetho a tlhabollo ya mabokgoni. Maikemišetšo a a fana ka dikgetho tša šedi ya pele tšeo ka tša tšona mmušo, bengmešomo, mekgatlo ya bašomi le setšhaba ka kakaretšo di ka ipopago ngata e tee gore di hwetše rebolušene ya mabokgoni yeo e nyakwago kudu ke naga ya rena.
Leano la mabokgoni le hlamilwe gore le thekge kgolo ya ekonomi le ya thwalo ya bašomi le tlhabologo ya leago.
Lefaseng ka bophara dintlha tše mmalwa di huetša mekgwa yeo ka yona intaseteri, kgwebo le ditirelo di beakanywago ka gona, gomme merero ka moka ya mešomo e lebagane le kelo ye e golago ya diphetogo. Afrika Borwa le yona e angwa ke dintlha tše, gomme tše dingwe tša dikhuetšo tše bohlokwahlokwa ke:
go akaretšwa lefaseng ka bophara:
temogo ya gore ga go ekonomi le ge e ka ba e tee ya setšhaba yeo e ka šireletšegago kgatelelong ya phadišano le dibakeng tša go šoma mmarakeng wa lefase ka bophara. Le ge Pukungwaga ya Lefase ya Diphadišano ya 2000 e kaonefatša maemo a naga ye, e sa dutše e le tlase kudu ge e bapetšwa le dinaga tše dingwe tše 47 go tša bokgoni bja tša ekonomi, lenaneo la yona la thuto, tlhokego ya mešomo, bašomi ba ba hlahlilwego le go ba gona ga mabokgoni a theknolotši ya tshedimošo.
nyakego ya mabokgoni a godingwana:
ditlhabologo tša theknolotši le diphetogo tše dikgolwane phihlelelong ya tshedimošo di dirile gore go be le nyakego ya mabokgoni a godingwana. Tiragalo ye e lemogilwe ka Afrika Borwa. Magareng a 1970 le 1998 mešomo ye e nyakago mabokgoni a godimo e oketšegile ka persente ye e ka bago 20 gomme lona lebakeng leo palo ya mešomo yeo e sa nyakego bokgoni bjo bo itšego e theogile ka persente yona yeo, le ge e le gore e bile ka palo ya godimo kudu. Tsela ye e tla tšwela pele.
diphetogo tša sebopego:
sebopego sa di-ekonomi tša semmušo tša setšhaba le sona se a fetoga, ka go ithekga ka mo go fokotšegilego intasetering ye e theilwego temong le meepong le kgolong ya di-intaseteri tšeo di amanago le ditirelo. Magareng a 1970 le 1995 go bile le phokotšego ya mešomo lefapheng la temo le la meepo ka mono Afrika Borwa; go bile le kgolo ye nnyane lefapheng la botšweletši, mola go bile le tlhatlogo ye e bonalago lefapheng la ditšhelete.
peakanyo ya intaseteri le kgwebo:
nyakego ya bokgoni le go šoma ka dipoelo e dirile gore go be le diphetogo peakanyong ya dikgwebo tše di nago le dibopego tše di sa golelago godimo le gona e le tšeo di kopantšwego kutšwana, mola e dirile gape gore go be le kgatelelo ye kgolwane ya bohlokwa bja go šoma ka sehlopha, go ena le go šoma ka taolo ya maemo a go tloga godimo go ya fase. Lefaseng ka moka le ka mono Afrika Borwa, diphetogo tše di sepedišane le mehuta ye e sego ya mehleng ya thwalo (ka mohlala go fetogela dikontrakeng tša lebaka le lekopana, mošomo wa lebakanyana, go thwala bašomi ba ba sa ngwadišwego, bj.bj)
ka di-ekonoming ka moka tše di hlabologilego palo ye kgolokgolo ya bengmešomo ke ya dikgwebopotlana go iša go tša magareng gomme ke lona lefapha le leo le tšweleditšego mešomo ye mentšintši mengwageng ya moragonyana. Ka 1997 lefapha la SMME ka mono Afrika Borwa le meditše mo e ka bago persente ya 57 ya batho bao ba thwetšwego lefapheng la poraebete, mola le bile le kabelo ya persente ya 42 la ditšweletšwamoka tša ka nageng ye. Go na le kgonalago ya koketšego ya palo ya dikgwebopotlana le ya go tšweletša mešomo ye meswa.
diphetogo tša leago:
mebaraka ya ekonomi le ya mešomo e swanetše go swanetšana le diphetogo tša setšhaba. Ka mohlala, dinaga tše dintši di itemogela diphetogo tše di bonalago tša ditšhaba. Go na le dintlha tše dingwe tšeo di huetšago mmaraka wa mešomo, kudukudu ka mono Afrika Borwa. Dikelo tša go se be le mešomo di godimo gomme di akanyetšwa go persente ya 25 goba 37, go ya ka tlhaloso ye e dirišwago. Go sa šetšwe gore go dirišwa tlhaloso efe, Bathobaso ba Afrika Borwa ke bona bao ba angwago kudukudu ke tlhokego ya mešomo gomme dikelo di ka godimo ga palogare ya bosetšhaba. Basadi ba ba sa šomego ba feta banna ba ba sa šomego. Batho ba ba sa kago ba šoma goba bao ba ka se rego ba tseba mošomo wo o itšego, ke bona bao ba dirago palo ye kgolo ya batho ba ba sa šomego. Tlhokego ya mešomo e godimodimo le go batho ba sehlopha se se lego bogolo bja mengwaga ye 34. Naga ye gape e tsebega ka bohloki le diphaphang tše dikgolo tše di lego magareng a bao ba nago le sa bona le bao ba hlokago. Thlohlo ye nngwe ye kgolwane ke go ba gona ga malwetši a go fetela, go akaretšwa HIV/AIDS, gomme a gakatšwa ke maemo a lephelo le bohloki. Go na gape le kamano magareng a go se šome le bosenyi. Bohlokwa bja tshwaragano ye e kaonefaditšwego ya leago bo ra gore batho bao ba bego ba ka se hwetše mešomo gomme ba lebana le diteko tša go fapafapana ba swanetše go thušwa gore ba hwetše mešomo, ba itšhomele goba ba hwetše thuto ye e tšwelago pele le tlhahlo.
Dintlha tše tša go fapafapana di huetša di-ekonomi tša setšhaba ka mekgwa ya go fapafapana gomme khuetšo ya tšona bathong e tla ka dibopego tša go fapafapana. Eupša go bonala mekgwa ye mmalwa yeo e tla bago le khuetšo ekonoming ya rena le mmarakeng wa mešomo:
dinyakego tša mabokgoni le bašomi ba ba rutegilego bokaone di tla oketšega, go ena le go fokotšega mafapheng ka moka le mešomong diphetogo tša dibopego mmarakeng wa mešomo di ka se bušetšwe morago gomme go bonala di tla potlakišwa tlhabollo ya mabokgoni e tla ba boikemišetšo bja bophelo ka moka ka mo go oketšegilego ka ge lebelo la diphetogo le tla ba le potlakišwa.
Mekgwa ye e lemogilwe diphetogong tšeo di tsebagatšwago thutong magatong ka moka. Melao ya tlhabollo ya mabokgoni le go hlongwa ga mekgatlo ya go swana le Lekgotla la Afrika Borwa la Ditshwanelego, ke go laetša temogo ya bohlokwa bja go beeletša thutong le tlhahlong le go kgonthiša gore se e be kabo ya boleng bja godimo. Le gona re swanetše go amogela gore thuto le tlhahlo ga di phethagatšwe feela mengwageng ya go tsena sekolo, goba tlhahlong ye batho ba e hwetšago ge ba thoma go šoma.
Ka lebaka leo go na le ditlhohlo tše mmalwa tše di swanetšego go elwa šedi:
Re na feela le batho ba dimilione tše tharo bao ba nago le mabokgoni le bao ba nago le mabokgoni a godimo, ge ba bapetšwa le ba dimilione tše šupago bao ba šaretšwego mešomong ye e sa nyakego bokgoni. Ge re e bapiša le dinaga tša di-intaseteri tša megolo ya magareng le tša di-intaseteri tše di hlabologilego, Afrika Borwa e lebagane le ditlhaelelo tše di itšego tša basepediši ba profešonale le boradithekniki, le mananeo a thuto ya thlahlo ya mešomo, bahlami le bašomi ba ba nago le bokgoni
Go batho ba dimilione tše nne bao ba sa šomego, ba persente ya 50 ke baswa ba ba feditšego mengwaga ya go feta ye senyane ba le sekolong. Go se šome ga baswa go gakatšwa ke kabo ye e sa lekanago ya dibaka tša thuto ya bothekniki le ya mešomo. Persente e tee ya barutwana ba sekontari bea ingwadišitše ka mafelong a thuto ya bothekniki le ya mešomo. Ka dinageng tša OECD, persente ya 50 ya barutwana ba bogolo bja go ka ya dikolong tša sekontari ba mananeong a thuto ya bothekniki le ya mešomo
Dikgwebopotlana tše dintši tša ka nageng ye rena ke tšeo "e sego tša semmušo" gomme ga di akaretšwe ke dipeakanyo tša tshepedišo le tša metšhelo. Go šomeng, bontši bja tšona di šaretšwe legatong la fase la go itirela mohola le la tšweletšo. Tlhohlo ke go thuša mafelo a gore a namelele lenaneong la mehola gomme se se tla hloka mabokgoni
Ditirelo tša mmušo magatong a mmušo wa bosetšhaba, probense le wa selegae di nyaka mabokgoni a go tsenya tirišong maanotshepedišo le mananeo ao a tsebagaditšwego go kaonefatša maemo a lephelo le go fokotša maemo a bohloki. Go na le tlhokego ya go diriša kgopolo ya tlhokomelo ya badirelwa. Ditirelo tša setšhaba di swanetše go abja ka mokgwa wa go diriša tšhelete ka tshwanelo le ka go ba le dipoelo gomme go swanetše go ba le moya wa boprofešonale go phuleletša lefapheng ka moka la tirelo ya setšhaba
Mola bengmešomo ba bantši ba fane ka dibaka tša tlhabollo ya mabokgoni go bašomedi ba bona, maikemišetšo a tlhahlo ga se seo mmaraka wa mešomo wa Afrika Borwa o tsebegilego ka sona. Tshekatshekong ya - Mokgatlo wa Lefase wa Mešomo ka ga Maemo a Afrika Borwa bjalo ka naga, go begilwe gore le ge persente ya 87 ya dikhamphani tša tšweletšo e begile gore e fana ka dibaka tša tlhabollo ya mabokgoni, bonnete ke gore persente ya 70 e fana ka tlwaetšo ya mošomo le tlhahlo ya motheo feela. Pego yona yeo e šišinya gore ga go feme yeo go yona bašomi ba tšweletšo ba dirago persente ya go feta 10 ya bao ba filwego tlhahlo ngwageng wa go feta.
Ke go ya ka dintlha tše moo Tona ya Mešomo e amogetšego maikemišetšo a mahlano a Leano la Bosetšhaba la Tlhabollo ya Mabokgoni.
Maikemišetšong a mangwe le a mangwe, go beilwe dinepša goba dilaetši tša katlego. Dilaetši tše tša katlego di bohlokwa ka ge di:
fana ka se sengwe seo go tla ikemišetšwago sona. Ka lebaka leo dinepša di a katologa - ebile di bonala di ka se be bonolo- eupša di a kgonagala amaganya tiro le matsapa, go ena le go di aroganya kgonagatša kelo ya tšwelopele. Se sengwe seo se amanago le go bea dinepša ke gore go tla ba le tshedimošo ya motheo ya senyakwa se sengwe le se sengwe.
Dilaetši tša katlego di hlaloswa go ya le dinepša tša bosetšhaba. Go lemogilwe gore ga se mafapha ka moka a ekonomi ao a swanago goba ao a nago le dibaka tše di swanago. Ka lebaka leo, mola lefapha le lengwe le le lengwe le probense, di swanetše go ba le kabelo dinepšeng, dikabelo tše di dirwago ke mafapha ao di tla fapafapana.
Legatong le, tše dingwe tša dilaetši tša katlego di ela ditiro go ena le ditšweletšwa goba khuetšo. Ka mohlala, selaetši se tee sa katlego se hlokomela go amogelwa ga diphaphelo tša tlhabollo ya mabokgoni go tšwa dikhamphaning tše dikgolwane. Se se ka tšewa feela bjalo ka kelo ya kgauswikgauswi ya go kgatha tema ga bengmešomo tlhahlong ya mabokgoni. Eupša ke kelo ya boleng yeo e ka sekasekwago gabonolo kutšwana ge e bapetšwa le tše dingwe. Ge nako e dutše e eya, dilaetši tša katlego di tla hlabollwa go ela khuetšo ka mo go nepagetšego kutšwana. Eupša go swanetše go thongwa ka go ela bontši le seo se diregago.
Se se lego bohlokwa kudu go fihlelelweng ga maikemišetšo le dinepša ke go latelelwa ga tekatekano. Go lomaganywa ga leago le go fedišwa ga bohloki, e lego tšeo di nyakwago ke setšhaba sa rena di ka se hwetšwe ntle le go šomana le mathata ao a ikepetšego a go se lekalekane ga merafe le bong le kgethollo ye e se nago mohola. Ka lebaka leo, dinepša tša bosetšhaba tše di latelago di amogelwa legatong la bao ba tla holwago ke mananeo a thuto ao a akaretšwago ke maikemišetšo a mahlano:
persente ya 4 e be batho ba ba sa felelago mebeleng.
Maikemišetšo a 1
Go tlhabolla setlwaedi sa thuto ya boleng bja godimo ya bophelo ka moka
Ka Matšhe 2005, persente ya 70 ya bašomi ka moka ba na le se e sego ka tlase ga Lengwalo la Legato la Pele la Lenaneong la Bosetšhaba la Ditshwanelego
Ka Matšhe 2005 minimamo ya persente ya 15 ya bašomi e swanetše go ba e thomile lenaneo la thuto, leo le beakantšwego, gomme mo go bona ba ba sego ka tlase ga persente ya 50 ba feditše lenaneo la bona ka mo go kgotsofatšago.
Ka Matšhe 2005, palogare ya dikgwebo tše 20 ka lefapha (ye e akaretšago difeme tše dikgolo, tša magareng le tše nnyane), le dikgoro tša mmušo tša palo ye e sego ka tlase ga 5 tšeo di swanetšego go ba le boikemišetšo goba tšeo di swanetšego go ba di fihleletše maemo a bosetšhaba ao go kwanwego ka ga wona a tlhabollo ya batho, ye e beilwego motheong wa kgwebo.
Kgopolo ya thuto ya bophelo ka moka ke ye nngwe ya dintlhakgolo tša Lekgotla la Afrika Borwa la Ditshwanelego. Ke temogo ya gore batho ba swanetše go ba le dibaka tša go ikaonefatša legatong lefe goba lefe la bophelo bja bona, ba ka be ba šoma, ba sa šome goba ba nyaka mešomo ya bona ya mathomo. Ge ekonomi e dutše e gola gomme e hlabologa, mabokgoni a maswa a tla nyakega gomme batho ba tla swanela gore ba hlahlwe leswa gore ba be le mabokgoni ao. Go fana ka dibaka tša go ithuta bogolong bofe goba bofe bo tiišeletša gape le go ba gona ga sebaka sa bobedi go batho bao ka mabaka a itšego, ba ka bego ba sa hwetša dibaka.
Go aga setlwaedi go ra go fetola maikutlo a bjale ao a se nago mohola le go hlohleletša bengmešomo go amogela tlhabollo ya mabokgoni bjalo ka peeletšo e sego bjalo ka tshenyagalelo. Lenaneo le leswa la phaphelo ka makgetho le diretšwe go fana ka tutuetšo go bengmešomo gore ba hlahle bašomi. Maano a mabokgoni a mešomong a tsebagaditšwe go hlohleletša bengmešomo le bašomi go lebelediša merero ya hlabollo ya bašomi ka leihlo le bogale. Le ge molao wo o ka ba le thušo kudu go bopšeng ga maikutlo, maikemišetšo e swanetše go ba go lebelela go feta go obamela molao gomme go lebelelwe maikemišetšo a go hlabolla batho le mabokgoni a bona bjalo ka maikemišetšo a bosetšhaba. Lefaseng ka bophara dikhamphani, batho le ditšhaba, ba buna mehola ya go beeletša bathong. Boikemisetšo bjo le setlwaedi di swanetše go hlagolelwa le ka mono Afrika Borwa.
Go swanetše go ba gape le maikemišetšo a go swanelega, gore maemo a hlatlošwe ka go tšwela pele gore ditshwanelego di be le mohola wa bosetšhaba le wa boditšhabatšhaba gore batho ba be le kholofelo ya gore go beeletša tlhabollong ya mabokgoni go na le mohola. Makgotla a maswa a Mafapha le Thuto ya Tlhahlo, mmogo le mekgatlo ya boprofešonale le ye mengwe, a na le boikarabelo bja semolao bja go tšweletša boleng le go hlapetša maemo.
Kgopolo ya boleng e swanetše go katološetšwa le go dibaka tša mešomo le tša go thwalwa. Tlhabollo ya mabokgoni e ka ga go hlama batho gore ba dire mešomo ya boleng bjo ba ka ithetago ka bjona.
Melao ya tlhabollo ya mabokgoni le diprojeke le mananeo a Lenaneo la Mmaraka wa Mešomo la Tlhabollo ya Mabokgoni leo le tsenywago tirišong ke Kgoro ya Mešomo, di diretšwe go tliša diphetogo tša maikutlo mabapi le tlhabollo ya mabokgoni. Tona e ikemišeditše go tšweletša maemo ao a kwanetšwego a bosetšhaba ao a tla dirišwago bjalo ka mohlala wa go ela boikemišetšo bja dikhamphani le dikgoro tša mmuso, bja go hlabolla bašomedi ba tšona.
Batho ba bantši kudu ba timilwe phihlelelo ya go ya sekolong ka kakaretšo ge ba be ba sa le ba baswa gomme ka lebaka leo, ba ka se kgone go diriša dibaka tše diswa tša go ithuta. Go thuša bagolo gore ba fihle legatong la mathomo (NQF 1) ke senyakwa sa go ithuta go tšwela pele.
Go phethagatšwa ga maikemišetšo a go šišinya gore bohlokwa bjo bogolwane bo tla bewa temogong ya go ithuta le go itemogela gomme se se tla nyaka gore e be batho bao ba nago le bokgoni, bao ba dirago dikelo tša mohuta woo.
Go holofelwa gape gore bengmešomo ba tla itšeela dibaka tše go hlahla bašomedi ba bona leswa ge ba gapeletšega go nagana ka ga go fokotša bašomi.
Tlhabollo ya mabokgoni e tla nyaka go akaretša ditiro tše di sa akaretšego tšeo di amago mešomo thwii. Godimo ga bokgoni bja mešomo, bašomi ba bantši ba nyaka mabokgoni a go bala le go ngwala, le a dipalo, gomme go sa na le tše dintši tše di swanetšego go dirwa go kaonefatša ditlwaedi tša go šoma, go akaretšwa maphelo le polokego.
Maikemišetšo a 2
Go phethagatša tlhabollo ya mabokgoni ekonoming ya semmušo gore go be le kgolo ya tšweletšo le thwalo ya bašomi
Kgweding ya Matšhe 2005, persente ya 75 ya dikgwebo tše di nago le bašomi ba go feta ba 150, e hwetša diphaphelo tša tlhabollo ya mabokgoni gomme dikabelo tša tšweletšo le tša dikholego tša bengmešomo le bašomi, di a elwa.
Kgweding ya Matšhe 2005, dikgwebo tše di sego ka tlase ga persente ya 40 tše di thwalago bašomi ba magareng a 50 le 150 e amogela diphaphelo tša tlhabollo ya mabokgoni, gomme dikabelo tša tšweletšo le tša dikholego tša bengmešomo le bašomi, di a elwa.
Kgweding ya Matšhe 2005, dithušo tša thuto di a hwetšagala go bašomi ba lefapheng le lengwe le le lengwe (dinepša tše di itšego di tla kwanelwa le SETA ye nngwe le ye nngwe).
Kgweding ya Matšhe 2005, dikgoro ka moka tša mmušo di lekanya le go bega ditshenyagalelo tša tše di lekanyeditšwego tša tlhabollo ya mabokgoni ao a amanago le Tirelo ya Mmuso, Mafapha le dikgethwa tša pele tša Kgoro.
Magareng a 1970 le 1995 thwalo ya semmušo e ile ya gola ka persente ya 17. Lona lebakeng leo, palo ya bašomi e hlatlogile ka persente ya 36. Lebakeng leo, palo ya mešomo yeo e bego e dirwa ke Babaso e ile ya theoga. Go bile gape le tobo ya mešomo ya batho bao ba nago le thuto ye nnyane, goba bao ba se nago thuto, mola go bile le koketšego ya lebelo ya mešomo yeo e dirwago ke batho ba ba nago le thuto ya ka godimo ga ya dikolo tše di phagamego. Lekala la semmušo la ekonomi le ka gola ka go ba leo le nago le tšweletšo ye kgolwane le ka go ba leo le phadišanago, gomme ka tsela ye, la se ke la ba leo le fanago feela ka mešomo ye e šireletšegilego, eupša la tšweletša mešomo ye meswa.
Motheo wo o tiilego wa mabokgoni o ka thuša go goketša dipeeletšo tše diswa tša go tšwa ka dinageng tša ntle le tša ka mono gae, ka nageng ye. Go sa na le sebaka sa go hwetša le go katološa mebaraka ye meswa le go leka theknolotši ye mpsha, dinyakišišo le tlhabollo, go hloma mešomo. Le ge mananeo a mangwe a di-intaseteri a tla tšwela pele go beya tšhelete pele, go na le mafapha ao a tla nyakago batho ba bantšinyana ge e le gore e ka ba ao a atlegago. Go na le kgonagalo ya kgolo ka lefapheng la ditirelo, go tša boeti le di-intasetering tša setšo.
Leano la tlhabollo ya mabokgoni le nyaka go hlohleletša bengmešomo gore ba bone batho e le senotlelo sa kgolo. Go tsebagatšwa ga Maano a Mabokgoni a Mešomong ke sedirišwa seo ka sona tlhabollo ya mabokgoni e ka sepedišwago le maano a kgolo ya kgwebo le maano a tekatekano. Bengmešomo bao ba fihlelelago diphaphelo tša tlhabollo ya mabokgoni ba tla laetša go kgatha tema ga bona le go obamela molao. Ka tirelong ya mmušo le gona Maano a Mabokgoni a Mešomong a ka hlokomela tlhabollo ya mabokgoni gore go be le kabo ye e kaonefaditšwego ya ditirelo.
Ka setšo, seo se bego se hlokometšwe kudu tlhabollong ya mabokgoni ekonoming ya semmušo e be e le feme ka boyona. Se se sa le bohlokwa kudu, eupša ka mo go oketšegago difeme di thomile go ikamanya le mararankodi a tšweletšo gomme molokoloko wa mehola o hlomilwe go kgokaganya difeme tše di thekganago. Se se tšweletšwago ke feme ye nngwe ke se se amogelwago ke ye nngwe. Matsapa a intaseteri le a mafapha ka bophara a ka thuša molokoloko wo gore e be wo o tiilego. Dikopano tša baetapele ba mafapha di nyaka maano a di-intaseteri ao a kaonefaditšwego. Mešomo ya tšona e ka thekgwa le go tiišwa ka matsapa a tlhabollo ya mabokgoni ao a tla thekgago tšweletšo, tlhabologo ya bašomi le go šuthišega ga mabokgoni.
Dithušo tše diswa tša baithuti ga se tša baswa feela; eupša di buletšwe batho ba mengwaga ka moka. Dithušo tša baithuti di tla ba gape magatong a a fapafapanego a motheo wa bosetšahaba wa ditshwanelego. Mabokgoni a bao ba šetšego ba šoma le wona a hloka go ka hlabollwa. Maikemišetšo a bohlano a lebeletše kudu tlhokego ya go hlahla bao ba sa tšwago go tsena temeng ya mošomo, eupša dihlokwa tša bao ba šetšego ba le mošomong ga di a swanela go hlokomologwa.
Hlabollo ya mabokgoni ekonoming ya semmušo, e ra gore go tla ba le kwišišo ye kaone ya dihlokwa tša mabokgoni le go sepediša mehlodi go rarolla bothata bja tlhokego ya mabokgoni ekonoming. Tlhabollo ya maano a mabokgoni a mošomong le tshekatsheko ya dinyakwa tša mabokgoni a mafapha ka go diriša Maano a Mabokgoni, a di tla thuša go lemoga dihlokwa. Ngwageng wa 2001, Tona e tla tsebagatša lenaneo la pasari go thuša bengmešomo go hlahla batho moo go nago le tlhaelelo ya mabokgoni.
Go kgotsofatša dilaetši tša katlego tša Maikemišetšo a 2 go tla ra go tsenywa tirišong ga go ba le dipoelo ga bogolo bja melao ya tlhabollo ya mabokgoni. Go ela khuetšo ya maikemišetšo a go tla ama go sekaseka dikholego tša bengmešomo gomme dintlha tša go swana le dikaonefalo tša tšweletšo, go swarelela bašomedi le bokgoni, di tla lebelelwa leswa. Go bohlokwa ka mo go lekanego, go ela dikholego tša tlhabollo ya mabokgoni go bašomi, ka mohlala dikaonefatšong tša maphelo le polokego le ditlwaelo tša go šoma le dikgokagano magareng a mabokgoni a a kaonefaditšwego le dikgonagalo tša go hlatlošwa mošomong.
Maikemišetšo a 3
Go hlohleletša le go thekga tlhabollo ya mabokgoni dikgwebong tše nnyane
Kgweding ya Matšhe 2005, persente ye e sego ka tlase ga 20 ya dikgwebo tše diswa le tše e lego kgale di le gona tše di ngwadišitšwego e tla thekgwa matsapeng a tlhabollo ya mabokgoni gomme khuetšo ya thekgo yeo e swanetše go elwa.
Gabjale persente ye e lego ka tlasenyana ga 72 ya dikgwebo ka moka tša lekala la poraebete ka mono Afrika Borwa e thwala batho ba bane goba ba ka tlase ga moo. Boitemogelo bja ditšhabatšhaba bo šišinya gore lefelo leo le nago le kgonagalo ye kgolokgolo ya go ka ba le mešomo ye meswa le ka ba ka lekaleng la dikgwebopotlana. Ka mohlala, kgolo ya lebelo ya mešomo ka Amerika mengwageng ye mehlano ya go feta e bile dikgwebong-potlana tšeo di thomago. Ka mono Afrika Borwa go bile le tshekamelo ye kgolo kudu ya go lekanya tlhabollo ya dikgwebopotlana le ditiro tša go leka go iphediša le tša lekala leo e sego la semmušo la ekonomi. Ye ke pono ye e fošagetšego. Ka mohlala, bontši bja dikhamphani tše di atlegilego kudu tša dikhomphutha le tša Theknolotši ya Tshedimošo tšeo di amogetšwego ke ditšhabatšhaba, ke dikgwebopotlana. Dikgwebopotlana tše diswa di maemong a mabotse a go ka hlabolla ditheknolotši tše diswa le go ikhola kgwebong ka dipoelo tša dinyakišišo le ditiro tša tlhabollo.
Maikemišetšo a a diretšwe go gogela šedi go bohlokwa bjo bo lego gona le bjo bo ka bago gona, bja difeme tše nnyane ka gareng ga ekonomi. Maikemišetšo a a laetša boikemišetšo bja Kgoro ya Mešomo bja go kgonthiša gore lefapha la dikgwebopotlana ga le hlokomologwe. Go swanetše go amogelwa gore go nyakega mošomo o mogolwane go kwišiša go šoma ga dikgwebopotlana lefapheng le lengwe le le lengwe la ekonomi, le mehuta ya dithušo tše di nepilwego tšeo di tla hlohleletšago go tšwela pele, le kgolo.
Tlhabollo ya mabokgoni ke karolwana feela ya leano la go hlohleletša mathomo a kgwebo le kgolo ya dikgwebopotlana. Dikgwebopotlana di hloka phihlelelo ya go ka fiwa mekitlana, thekgo ya kgwebo le keletšo le thušo hlabollong ya setšweletšwa, papatšong le thomelong-ntle. Kgoro ya Mešomo e tla šoma ka bokgauswi le Thuto ya Mafapha le Mekgatlo ya Tlhahlo, Kgoro ya Kgwebo le Di-intaseteri le Dikgoro tše dingwe le Makala a tšona go hlohleletša tlhabollo ya mabokgoni a kgolo ya dikgwebopotlana.
Go ya le merero ya Leano la Bosetšhaba la Tlhabollo ya Mabokgoni, kgwebopotlana e hlaloswa bjalo ka yeo e thwalago batho ba ka tlase ga 50 ba mabaka ka moka. Go ya ka Molao wa Bosetšhaba wa Dikgwebopotlana, nomoro 102 wa 1996, dikgwebopotlana di ka hlaloswa go ya pele bjalo ka:
Tše nnyane = tša bašomedi ba ka tlase ga 50
Tše nnyane kudu = bašomedi ba ka tlase ga 10
Tše nnyane-nnyane = bašomedi ba ka tlase ga 5
Maikemišetšo a 4
Go tšweletša tlhabollo ya mabokgoni go kgonagatša thwalego le go ba le tša boiphedišo tšeo di tšwelago pele ka matsapa a tlhabollo ya leago.
Kgweding ya Matšhe 2003 persente ya 100 ya Sekhwama sa Bosetšhaba sa Mabokgoni seo se beetšwego tlhabollo ya leago, se dirišetšwa diprojekeng tša mohola tša tlhabologo.
Kgweding ya Matšhe 2005 khuetšo ya Sekhwama sa Bosetšhaba sa Mabokgoni e elwa ka mohuta wa projeke le nako yeo e e tšeyago, go akaretšwa le dintlha tša ditefelo tša go tsenya batho mešomong, tšeo di ka se bego ga persente ya 70.
Polelong ya gagwe go setšhaba pulong ya tulo ya 2000 ya palamente, Presidente Mbeki o boletše ka tlhokego ya go kopanya matsapa a tlhabollo go godiša khuetšo ya wona ka botlalo. Ditsenelo tša mohuta woo tša tlhabollo ke tšeo di kaonefatšago boleng bja lephelo la batho ba ba hlokago, tšeo di tiišetšago ditirelo tša motheo le metheokgoparara le tšeo di beago metheo ya maemo ao a golago a lephelo ka go fihlelela mekgwa ye meswa ya go dira tšhelete.
Diprojeke tša tlhabollo ya leago di akaretša matsapa a boitšhomelo mafapheng a dikgwebo tše nnyane-nnyane le tša boiphedišo.
Mananeong a mantši ao a hlomilwego, ao gabjale a beakanywago, a go swana le maano ao a kopantšwego, e le ao a tšweletšwago pele a thlabollo ya dinagaselegae le a mpshafatšo ya metsesetoropo, le mananao a selegae a tlhabollo ya ekonomi, go na le kgonagalo ya gore go ka hlongwa tlhabollo ye kgolwane ya bokgoni. Ka mo go sa thibelegego matsapa a mangwe a tlhabollo ke a lebakana le lekopana, eupša a ka hlangwa le go beakanywa go kgonthiša gore batho bao ba swaraganego le wona ba hlangwa ka mabokgoni a go hwetša mešomo, go hloma dikgwebo tše e lego tša bona goba go tšwela pele go thekga ditšhaba tša bona ka mekgwa ya mohola morago ga gore diprojeke tša tlhabollo di phethwe.
Ka lebaka leo ge go hlangwa ga mananeo ao a direlwago setšhaba, mešomo ya mmušo, go agwa ga dintlo, ditsela le go kaonefatšwa ga dikolo, tlhabollo ya mabokgoni e swanetše go karolo ya mošomo woo. Tlhabollo ya lenaneokgoparara la batho e no ba bohlokwa go swana le go dira dikaonefatšo go leo le amago mošomo, gomme seo se lego bohlokwa go mananeokgoparara ao ka bobedi ke go tšweletšega pele ga wona.
Karolo ya Sekhwama sa Bosetšhaba sa Mabokgoni e tla beelwa ditiro tša tlhabollo ya leago le go fana ka thušo ya bao ba sa šomego le bao ba sa šomego ka botlalo. Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni le šetše le nyaka gore tlhokomedišišo e kgolwane e lebišwe go kgethweng ga diprojeke tšeo di swanetšego go thekgwa gore tlhabollo ya mabokgoni e be seo se fiwago šedi ya pele.
Go phethagatša maikemišetšo a go tla nyaka tirišano magareng a Dikgoro tša Mmušo, Mekgatlo ya Tlhabollo le Mekgatlo ye e sego ya Mmušo magatong a bosetšhaba, diprobense le a selegae. Go tla nyakega gape le bokgoni bja go beakanya le go lomaganya diprojekek tša tlhabollo ya leago ka mokgwa woo o tla dirago gore tlhabollo ya mabokgoni e kopanyetšwa tirong yeo le gore batho ba ba le sebaka sa go hwetša meputso le ditshwanelego tše di amogelwago ke Motheo wa Bosetšhaba wa Ditshwanelego, gomme ka lebaka leo gwa bewa motheo wa thuto ya bophelo ka moka.
Dibaka di gona gape tša go dirišana le matsapa a tlhabollo ya leago, go swana le mananeo ao a direlwago setšhaba a mešomo ya mmušo, le go šomela mananeo a Meetse le a tlhabollo ya baswa, go hlohleletša boitšhomelo. Le ge tše di ka se bonwe kudukudu bjalo ka dibaka tša tlhabollo ya dikgwebopotlana, di fana ka sebaka se sebotse kudu sa go lemoga batho bao ba nago la mabokgoni a kgwebo.
Maikemišetšo a 5
Go thuša bao e lego gona ba tsenago temeng ya mošomo
Kgweding ye Matšhe 2005, minimamo ya batho ba 80 000 ba ka tlase ga bogolo bja mengwaga ye 30 e tsenetše dithuto tšeo di thekgwago.
Kgweding ye Matšhe 2005, minimamo ya persente ya 50 ya bao ba phethilego dithuto tša bona, ba thwalwa lebakeng le le sa fetego dikgwedi tše tshelelago morago ga gore ba phethe dithuto tša bona (ka mohlala, ba hwetša mešomo goba ba a itšhomela), ba ithuta lebakeng le le tletšego goba ba hlahlwa go tšwela pele goba ba lenaneong la tlhabollo ya leago.
Go na le dihlopha tše dintši ka mono Afrika Borwa tšeo di ka nyakago gore merero ye mengwe ya tšona e fiwe šedi ya pele. Tona e kgolwa gore bao ba tlogelago thuto ba swanelwa ke go fiwa šedi ye e itšego le thekgo ka mabaka a mmalwa:
Baswa ba emela bašomi ka ka moso gomme go ba hlama ka mabokgoni ke senotlolo sa mmaraka wa mešomo wo o šomago gabotse
Palo ye kgolo ya batho ba ba sa šomego ke ba baswa gomme moo e ka bago seripagare sa batho ba ba sa šomego ba na le menngwaga ye senyane goba ya go feta, ya thuto. Go se age motheong wo ke tshenyo ya bašomi le ekonomi
Ngwageng wa 2000 persente ya 57,8 ya bao ba ngwadilego ditlhahlobo tša matriki e tšweletše, eupša ba persente ya 14 ke bona feela ba ba hweditšego katlego ya go ka ba dumelela go ya diunibesithing. Baswa ba ba šetšego ba 206 000 ga ba na mangwalo a ditshwanelego. Go na le tlhokego ya bjako ya go hlokomela baswa bao ba tlogelago sekolo ba se na mangwalo goba ba se na ditumelelo tše di nyakegago tša go ba lokolla gore ba ye thutong ya godingwana.
Lenaneo le leswa le dithuto, le ge le sa beelwa feela baswa, le tla ba fa dibaka tša go ithuta mabokgoni ao a nyakegago gomme go swanetše go kgonagala go oketša palo ya dithušo tša baithuti go fihla kelong ye e bonalago lebakaneng le lekopana. Tlhabollo ya mananeo a thekgo a baswa e tla ama le kaonefatšo ya tshedimošo le phihlelelo ya tlhahlo le ditirelo tša go tsenya batho mešomong. Ye ke merero yeo Kgoro ya Mešomo, ka thekgo ya Lekgotla la Bosetšhaba la Mabokgoni, e e išago pele.
Mafelelo
Leano le le kgora ditsela tšeo ka tšona Afrika Borwa e ka agago mabokgoni a yona gore e kgone go phadišana ka katlego ye kgolwane ekonoming ya lefase ka bophara; e goketše dipeeletšo, e dire gore batho le setshaba ba gole gomme ba fediše bohloki gomme go be le badudi bao ba ba amogelanago le gona ba lekalekanago. Le beilwe motheong wa gore re na le didirišwa le thato ya go dira tšwelopele go kgonthiša gore batho ka moka ba ba le lephelo le lekaone.
Lenaneo la bosetšhaba la tlhabollo ya mabokgoni
MAIKEMIŠETŠO LE DILAETŠI TŠA KATLEGO
Maikemišetšo a 1
Go tlhabolla setlwaedi sa thuto ya boleng bja godimo ya bophelo ka moka.
Ka Matšhe 2005, persente ya 70 ya bašomi ka moka ba na le se e sego ka tlase ga Lengwalo la Legato la Pele la Lenaneong la Bosetšhaba la Ditshwanelego
Ka Matšhe 2005 minimamo ya persente ya 15 ya bašomi e swanetše go ba e thomile lenaneo la thuto, leo le beakantšwego, gomme mo go bona ba ba sego ka tlase ga persente ya 50 ba feditše lenaneo la bona ka mo go kgotsofatšago.
Ka Matšhe 2005, palogare ya dikgwebo tše 20 ka lefapha (ye e akaretšago difeme tše dikgolo, tša magareng le tše nnyane), le dikgoro tša mmušo tša palo ye e sego ka tlase ga 5 tšeo di swanetšego go ba le boikemišetšo goba tšeo di swanetšego go ba di fihleletše maemo a bosetšhaba ao go kwanwego ka ga wona a tlhabollo ya batho, ye e beilwego motheong wa kgwebo.
Maikemišetšo a 2
Go phethagatša tlhabollo ya mabokgoni ekonoming ya semmušo gore go be le kgolo ya tšweletšo le ya thwalo ya bašomi
Kgweding ya Matšhe 2005, persente ya 75 ya dikgwebo tše di nago le bašomi ba go feta 150 di fiwa diphaphelo tša tlhabollo ya mabokgoni, gomme dikabelo tša go lebiša go tšweletšo le dikholego tša bengmešomo le bašomi, di a elwa.
Kgweding ya Matšhe 2005, dikgwebo tše di sego ka tlase ga persente ya 40 tše di thwalago bašomi ba palo ya magareng a 50 le 150 di amogela diphaphelo tša tlhabollo ya mabokgoni gomme dikabelo tše di lebišitšwego tšweletšong le dikholego tša bengmešomo le bašomi di a elwa.
Kgweding ya Matšhe 2005 dithuši tša baithuti di a hwetšagala go bašomi lefapheng le lengwe le le lengwe (dinepša tše di itšego di tla kwanelwa le mokgatlo wo mongwe le wo mongwe wa Thuto ya Mafapha le Lekgotla la Tlhahlo).
Kgweding ya Matšhe 2005, dikgoro ka moka tša mmušo di ela le go bega ka ga ditshenyagalelo tše di lekanyeditšwego tše di amanago le Tirelo ya Mmušo le go dikgethwa tša pele tša Makala le tša Dikgoro.
Maikemišetšo a 3
Go hlohleletša le go thekga tlhabollo ya mabokgoni dikgwebong tše nnyane
Kgweding ya Matšhe 2005, dikgwebopotlana tša persente ye e sego ka tlase ga 20 tše diswa le tše di lego gona gomme di ngwadišitšwe, di swanetše go ba di thekgwa matsapeng a tlhabollo ya mabokgoni gomme khuetšo ya thekgo yeo e swanetše go elwa.
Maikemišetšo a 4
Kgweding ya Matšhe 2003, persente ya 100 ya Sekhwama sa Bosetšhaba sa Mabokgoni seo se beetšwego tlhabollo ya leago, se dirišetšwa diprojekeng tša mohola tša tlhabologo.
Kgweding ya Matšhe 2005, khuetšo ya Sekhwama sa Bosetšhaba sa Mabokgoni e elwa ka mohuta wa projeke le nako yeo e e tšeyago, go akaretšwa le dintlha tša ditefelo tša go tsenya batho mešomong, tšeo di ka se bego ga persente ya 70.
Maikemišetšo a 5
Kgweding ye Matšhe 2005, minimamo ya batho ba 80 000 ba ka tlase ga bogolo bja mengwaga ye 30 e tsenetše dithuto tšeo di thekgwago.
Kgweding ye Matšhe 2005, minimamo ya persente ya 50 ya bao ba phethilego dithuto tša bona, ba thwalwa lebakeng le le sa fetego dikgwedi tše tshelelago morago ga gore ba phethe dithuto tša bona (ka mohlala, ba hwetša mešomo goba ba a itšhomela), ba ithuta lebakeng le le tletšego goba ba hlahlwa go tšwela pele goba ba lenaneong la tlhabollo ya leago.
